Etilen glikol v obliki antifriza je razmeroma lahko dostopen za pse. Poleg tega ima tudi psom prijeten sladek okus. Žal je smrten že v majhnih količinah. V antifrizu se etilen glikol nahaja v koncentraciji približno 95%. Ostali viri etilen glikola so tudi tekočine uporabljene v sončnih kolektorjih, določena oprema na drsališčih, nekatere zavorne tekočine in tekočine v menjalnikih.
Minimalna smrtna doza nerazredčenega etilen glikola je 4,4 ml/kg telesne teže. Le-ta se hitro vsrka iz prebavil v kri in že po 3 urah po zaužiju doseže svojo maksimalno koncentracijo v krvi. Približno 50% se ga nespremenjenega izloči preko ledvic, preostanek pa gre skozi postopek številnih oksidacijskih reakcij v jetrih in ledvicah, ki ima za rezultat številne strupene presnovke.
Znaki so odvisni od časa in odmerka po/pri zaužitju. Delimo jih na tiste, ki jih:
- povzroča nespremenjen etilen glikol
- povzročajo presnovki etilen glikola
ZNAKI ... Prvi znaki se pojavijo nenadoma in so podobni znakom zastrupitve z alkoholom (etanolom): bruhanje zaradi razdraženosti prebavil, povečano pitje in uriniranje ter živčni znaki (depresija centralnega živčnega sistema, otopelost, nekoordinirano gibanje, zmanjšani refleksi). Pri napredovanju depresije centralnega živčnega sistema, psi pijejo manj in posledica tega je dehidracija. Včasih izgleda, kot da si po približno 12 urah prehodno nekoliko opomorejo kar se znakov centralnega živčnega sistema tiče.
Akutna odpoved ledvic pri psih navadno nastopi približno med 36 in 72 urami. Znaki vključujejo omotičnost, anoreksijo, dehidracijo, bruhanje, drisko, razjede ustne votline, slinjenje, pohitreno dihanje ter možne krče in komo. Pri tipanju ledvenega dela se rada kaže bolečina. Če nihče ni opazil zaužitja etilen glikola, je postavitev diagnoze običajno težka zaradi podobnosti znakov drugim obolenjem centralnega živčevja, prebavil, poškodb, diabetesu in drugim stanjem. Izid zdravljenja je precej odvisen od časa, ki je pretekel od zaužitja in pričetkom terapije.