ali "BOŽJAST"
Beseda epilepsija označuje abnormalno električno aktivnost v možganih, ki se kaže z nenadnim izbruhom različne stopnje izgube kontrole in ponavljajočimi se epizodnimi napadi.
Sprožilni dejavniki napadov so lahko različni: bliskajoče luči, pomanjkanje spanja, stres, močni zvoki, hormonalne spremembe, drugi dejavniki in seveda genetska predispozicija.
(slika je simbolična)
Prag nastanka napada je pri različnih osebkih različen in pri vsakem osebku (živali, človeku,…) drugačen. Z dovolj močnim dražljajem je možno sprožiti epileptični napad. En sam epileptični napad še ni zadosten pogoj za postavitev diagnoze epilepsije.
Diagnozo epilepsije se načeloma postavi, če se napadi ponovijo in niso posledica sistemskega obolenja. Za postavitev diagnoze je še vedno ključnega pomena klinična slika pri kateri je veterinar navadno popolnoma odvisen od »pričevanja« lastnika. V veliko pomoč je lahko tudi EEG (elektroencefalograf).
Glede na VZROKE NAPADA - se klasificira epilepsijo v naslednje kategorije:
1.Idiopatsko oz. epilepsijo zaradi neznanega vzroka
2.Simptomatsko epilepsijo, pri kateri so znane strukturne spremembe možgan, ki imajo izvor bodisi v genetskih napakah, vnetjih, brazgotinah,…
3.Kriptogeno oz. epilepsijo skritega izvora, kjer sumijo na simptomatsko epilepsijo, vendar ni »dokazov« zanjo.
Pri postavitvi diagnoze v veterini je temeljnega pomena lastnikov opis, ki se ga lahko dopolni z morebitnimi video posnetki napada pri prizadeti živali. Zelo pomembno je ločiti med epilepsijo in epileptičnimi napadi ne-epileptičnega izvora, ki zamaskirajo diagnozo. Številna sistemska obolenja in stanja namreč lahko povzročijo napade, ki so precej podobni epileptičnim.
Po navedbah literature je pojavnost epilepsije pri psih približno 0,5 – 5%, kar predstavlja kar visok procent. Literatura navaja tudi nekoliko večjo pojavost pri samcih. Pokazalo se je, da epilepsija ni nujno doživljenjsko stanje temveč lahko tudi izzveni – bodisi sama po sebi, bodisi s pomočjo terapije.
"TESKI": http://www.teski.eu/
