Nalezljive bolezni vsako leto terjajo veliko število žrtev pri psih, ki bi se jim lahko izognili s pravočasnim in rednim cepljenjem. Kot je bilo že v članku o antibiotikih omenjeno, proti virusom zaenkrat še nimamo učinkovitega orožja. Zato nam v boju proti nalezljivim obolenjem kot glavno orožje služi cepljenje.
Na področju Evrope se srečujemo z naslednjimi pogostejšimi nalezljivimi obolenji psov:
- Pasjo kugo
- Parvovirozo
- Leptospirozo
- Nalezljivim hepatitisom
- Kužnim kašljem
V prvih tednih po rojstvu so mladiči bolj ali manj zaščiteni s protitelesi, ki jih je ustvarila njihova mama in jih od nje prejmejo preko njenega mleka. Vendar ta zaščita počasi pojema.
Za začetek, je potrebno najprej pojasniti kak izraz iz imunologije:
ANTIGEN ali IMUNOGEN ...
je snov, ki sproži nastanek PROTITELES in s tem IMUNSKI ODGOVOR, ki ščiti organizem. Običajno so to deli bakterij, virusov in ostalih mikroorganizmov, ki so po kemijski zgradbi navadno beljakovine ali sladkorji. Poleg mikrobnih antigenov obstajajo tudi nemikrobni antigeni, ki so lahko razne beljakovine presajenih tkiv in organov ali deli na površini krvnih celic. Antigeni se razlikujejo – ne le od obolenja do obolenja (oz. od povzročitelja do povzročitelja), temveč tudi v okviru istega povzročitelja, saj se da enega povzročitelja »razstaviti« na več različnih delov. Omenjeni antigeni sestavljajo CEPIVA oz. VAKCINE, ki se med seboj lahko precej razlikujejo. Razlike so zelo odvisne od tehnologije proizvodnje cepiv. Tako imamo cepiva iz živih oslabljenih (atenuiranih) mikroorganizmov = ŽIVA CEPIVA, iz inaktiviranih ali mrtvih organizmov = MRTVA CEPIVA, ki so lahko bodisi iz celih mrtvih organizmov ali le iz njihovih delčkov.
Kako poteka zaščita?
S cepljenjem uvedemo antigen v telo in s tem sprožimo nastanek specifičnih protiteles v telesu, ki ob vdoru povzročitelja obolenja branijo telo. Protitelesa se ob obrambi telesa namreč vežejo na antigene na povzročitelju in s tem povzročitelja označijo ter pomagajo pri njegovem uničenju. Tako s cepljenjem umetno sprožimo nastanek protiteles oz. nastanek spominskih celic, ki lahko ob vdoru povzročitelja bolezni v zadostnih količinah zelo hitro odreagirajo in zaščitijo telo. Protitelesa imajo različen »rok trajanja« v organizmu in njihova količina se zmanjšuje. Količino protiteles v organizmu lahko ocenjujemo s t.i. TITROM PROTITELES. To seveda pri določenih obolenjih oz. protitelesih ni edini faktor oz. pokazatelj sposobnosti obrambe telesa. Tako je, glede na različna obolenja in seveda tudi sestavo cepiva, potrebno cepljenja ponavljati v različnih časovnih razmakih. Pri nekaterih obolenjih oz. cepivih, je lahko titer protiteles dovolj visok toliko časa, da je to obdobje praktično enako celemu življenju. Na koliko časa so potrebne ponovitve cepljenja oz. REVAKCINACIJE, pove vsak proizvajalec za svoje cepivo.
Kakšna je glavna razlika z necepljeno živaljo?
