KUŽNI KAŠELJ

oz. INFEKCIOZNI TRAHEOBRONHITIS - KENNEL COUGH

Kužni kašelj je posledica vnetja zgornjih dihalnih poti. Običajno gre za blago obolenje, ki izzveni samo po sebi, vendar lahko v določenih primerih (predvsem pri mladičih) preide tudi v pljučnico s smrtnim izzidom ali kronični bronhitis (pri imunsko oslabljenih odraslih ali ostarelih psih). Za okužbo so dojemljivi predvsem slabše oskrbovani psi in psi izpostavljeni povečanemu stresu.


Znaki obolenja
se navadno pojavijo 5 – 10 dni po druženju z okuženim psom. V večini primerov se kažejo v obliki napadov suhega, rezkega kašlja, ki mu lahko sledi tudi siljenje na bruhanje in dušenje. Kašelj lahko zelo enostavno sprožimo tudi s tipanjem sapnika. Psi poleg kašljanja običajno ne kažejo drugih znakov razen zmanjšane ješčnosti. Telesna temperatura in krvne preiskave so navadno v mejah normale. Izboljšanje je v večini primerov opazno že v petih dneh, vendar obolenje traja 10 – 20 dni.

Razvoj hujših znakov
povišana temperatura, gnojni izcedek iz smrčka, oslabelost, neješčnost in vlažen kašelj
še posebej pri mladičkih kaže na komplikacije primarne okužbe. V takih situacijah je potrebno pomisliti tudi na pasjo kugo ali pljučnico.

Primarni povzročitelji
kužnega kašlja so virus parainfluence, pasji adenovirus 2 ali virus pasje kuge. Vpliv oz. sodelovanje pasjih reovirusov, pasjega herpes virusa in pasjega adenovirusa 1 je še vprašljiv. Kot primarni vzrok lahko deluje tudi bakterija z imenom Bordetella bronchiseptica. Slednja lahko skupaj s še določenimi bakterijami povzroči naknadno okužbo dihalnega sistema po primarni virusni.

Pred večino teh povzročiteljev psa bolj ali manj ščiti preventivno cepljenje, ki ga lastniki razumemo pod imenom »cepljenje proti kužnim boleznim« oz. »proti pasji kugi«. Cepiva se lahko med seboj razlikujejo po številu povzročiteljev pred katerimi ščitijo organizem.




"TESKI": http://www.teski.eu/