Prizadete vrste:
Virus lahko poleg psov prizadene tudi različne vrste drugih živali (razen domačih mačk). Pri domačih mačkah gre pri mačji kugi za drugačen virus. Pri družnih živalih jo najpogosteje zasledimo pri psih in dihurjih. Kljub obsežnim cepljenjem ostaja v številnih področjih še vedno zelo prisotna. Prizadene pse vseh starosti še posebej pa so občutljivi mladiči stari 3 – 6 mesecev, ki niso več pod zaščito materinih protiteles.
Prenašanje virusa ...
Prenašanje virusa ...
Okužena žival širi virus ne glede na to ali kaže znake obolenja ali ne. Glavna pot širjenja virusa je preko kapljic aerosola in preko stika z okuženimi telesnimi tekočinami ... kot so izcedek iz smrčka, oči, iztrebki in urin. Virus se lahko širi tudi preko hrane in predmetov, ki so bili kontaminirani s temi izcedki. Čas od okužbe do pojava prvih znakov obolenja je 14 – 18 dni. Povišana telesna temperatura se sicer lahko pojavi že 3 – 6 dni po okužbi. Okužba se lahko na mladiče širi tudi preko placente.
Znaki ...
Virus napada različna tkiva v telesu in povzroča zavoro imunskega sistema. Posledično lahko pride do okužb s povzročitelji drugih obolenj. Zato so znaki pasje kuge lahko zelo "pestri" in se lahko po jakosti razlikujejo od skoraj neopaznih do hudih znakov. V PRVI FAZI se pojavi povišana temperatura ter lahko tudi zmanjšana ješčnost in izcedek iz smrčka in oči. Ta faza se navadno umiri v 4 DNEH. Čez nekaj dni običajno nastopi DRUGA FAZA, ki traja najmanj teden dni. V njej se pojavijo črevesni in želodčni znaki, kot so bruhanje, driska, dehidracija in povečano slinjenje ter težave z dihali, kot je kašelj, oteženo dihanje, izguba apetita in izguba telesna teže. Ti se lahko komplicirajo z nadaljnimi okužbami s povzročitelji drugih obolenj. Pri nekaterih psih se lahko pojavi tudi vnetje možgan in hrbtenjače ter zadebelitev blazinic in smrčka ter mehurčki (izpuščaji) po trebuhu. Živčni znaki so trzanje mišic, krči, slinjenje, žvečenje, preobčutljivost na svetlobo, nekoordinirano gibanje, kroženje, povečana občutljivost na dotike in bolečino, manj značilni pa tudi slepota in paraliza.
Smrtnost je odvisna od samega imunskega stanja posamezne živali in je približno 50%. Največji procent umrljivosti je pri mladičih zaradi komplikacij kot sta pljučnica in vnetje možgan, medtem ko se pri odraslih živalih obolenje kaže bolj v obliki živčnih motenj.
Psi, ki prebolijo pasjo kugo so imuni celo življenje.
Veterinar postavi močan sum na obolenje na podlagi zgoraj navedenih kliničnih znakov, ostalih preiskav ter ob dejstvu, da žival ni bila cepljena. Diagnoza je potrjena na podlagi testa na virus.
Specifično zdravljenje proti virusu pasje kuge ne obstaja. Zdravi se le znake in ostala pridružena obolenja ter nudi podporno terapijo. Zdravljenje živali z živčnimi znaki je zelo težavno in se na žalost velikokrat konča z evtanazijo.
ZAŠČITA ...
Žival lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem proti pasji kugi in ostalim kužnim obolenjem. Prvo zaščitno cepljenje opravi navadno že vzreditelj v leglu za naknadno cepljenje pa poskrbi lastnik. V morebitnem primeru okužbe je potrebna izolacija obolelih živali in dezinfekcija prostorov ter predmetov, ki so prišli v stik z obolelo živaljo.
Znaki ...
Virus napada različna tkiva v telesu in povzroča zavoro imunskega sistema. Posledično lahko pride do okužb s povzročitelji drugih obolenj. Zato so znaki pasje kuge lahko zelo "pestri" in se lahko po jakosti razlikujejo od skoraj neopaznih do hudih znakov. V PRVI FAZI se pojavi povišana temperatura ter lahko tudi zmanjšana ješčnost in izcedek iz smrčka in oči. Ta faza se navadno umiri v 4 DNEH. Čez nekaj dni običajno nastopi DRUGA FAZA, ki traja najmanj teden dni. V njej se pojavijo črevesni in želodčni znaki, kot so bruhanje, driska, dehidracija in povečano slinjenje ter težave z dihali, kot je kašelj, oteženo dihanje, izguba apetita in izguba telesna teže. Ti se lahko komplicirajo z nadaljnimi okužbami s povzročitelji drugih obolenj. Pri nekaterih psih se lahko pojavi tudi vnetje možgan in hrbtenjače ter zadebelitev blazinic in smrčka ter mehurčki (izpuščaji) po trebuhu. Živčni znaki so trzanje mišic, krči, slinjenje, žvečenje, preobčutljivost na svetlobo, nekoordinirano gibanje, kroženje, povečana občutljivost na dotike in bolečino, manj značilni pa tudi slepota in paraliza.
Smrtnost je odvisna od samega imunskega stanja posamezne živali in je približno 50%. Največji procent umrljivosti je pri mladičih zaradi komplikacij kot sta pljučnica in vnetje možgan, medtem ko se pri odraslih živalih obolenje kaže bolj v obliki živčnih motenj.
Psi, ki prebolijo pasjo kugo so imuni celo življenje.
Veterinar postavi močan sum na obolenje na podlagi zgoraj navedenih kliničnih znakov, ostalih preiskav ter ob dejstvu, da žival ni bila cepljena. Diagnoza je potrjena na podlagi testa na virus.
Specifično zdravljenje proti virusu pasje kuge ne obstaja. Zdravi se le znake in ostala pridružena obolenja ter nudi podporno terapijo. Zdravljenje živali z živčnimi znaki je zelo težavno in se na žalost velikokrat konča z evtanazijo.
ZAŠČITA ...
Žival lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem proti pasji kugi in ostalim kužnim obolenjem. Prvo zaščitno cepljenje opravi navadno že vzreditelj v leglu za naknadno cepljenje pa poskrbi lastnik. V morebitnem primeru okužbe je potrebna izolacija obolelih živali in dezinfekcija prostorov ter predmetov, ki so prišli v stik z obolelo živaljo.
"TESKI": http://www.teski.eu/
