ANTIBIOTIKI

Antibiotiki so zdravila, ki delujejo na bakterije. Nekateri antibiotiki delujejo tako, da bakterije ubijejo, drugi pa preprečujejo njihovo razmnoževanje. Uporabni so za zdravljenje bakterijskih infekcij skoraj vseh delov telesa. Na razpolago je ogromno različnih vrst.

Razpon antibiotikov glede na njihove pozitivne učinke sega od tistih, ki so blago koristni pa do tistih, ki rešujejo življenja. Bakterije, ki jih telo svojimi obrambnimi mehanizmi ne zmore kontrolirati, se lahko širijo iz vnetega tkiva na druga tkiva in po krvi tudi po celem telesu. Če je nevarnost napredovanja bakterijskega vnetja večja od morebitnih stranskih učinkov antibiotikov, cene in truda lastnika ob dajanju antibiotikov, potem je njihova uporaba definitivno smiselna.

Antibiotiki NIMAJO VPLIVA NA VIRUSE in druga nebakterijska vnetja (glivice, ...).

Največji problem uporabe antibiotikov je razvoj rezistence na antibiotik s strani bakterij. Zato je POMEMBNO da se antibiotike uporablja DOVOLJ ČASA, tudi če so se znaki infekcije že izboljšali ali celo izginili. Če se dajanje antibiotikov predčasno prekine, bakterije, ki so delno rezistentne (odporne) preživijo, se razmnožijo in nastajajo take bakterije, ki so odporne in težko "odstranljive". Na te bakterije dani antibiotik ob naslednjem dajanju ne bo več imel takšnega učinka.

Izbira pravega antibiotika je zaradi omenjenih lastnosti zelo zahtevna naloga vašega veterinarja. Na tržišču obstaja ogromno število antibiotikov, ki dosegajo različna tkiva v telesu in delujejo na različne bakterije.

1. IDEALNO naj bi potekala izbira antibiotika na podlagi testa bakterijske kulture in njihove občutljivosti. Ti testi dajo podatke o tem katere bakterije so prisotne v vnetem tkivu in kateri antibiotik je najbolj učinkovit pri njih.

2. EMPIRIČNA IZBIRA: to je izbira na osnovi izkušenj veterinarja in če ni izkazanega pimernega delovanja, se nato poskusi z drugim antibiotikom. Ta izbira poteka na osnovi spoznanj veterinarja, kateri antibiotiki so se obnesli pri določenih tipih infekcij. Če je po celotni priporočeni dobi dajanja antibiotika vnetje še vedno prisotno, se svetuje testiranje bakterijske kulture in njihove občutljivosti ter natančen pregled vzrokov vnetja. Bakterijska infekcija je lahko namreč le sekundarni pojav pri nekem drugem osnovnem bolezenskem stanju. Taka sekundarna bakterijska infekcija lahko precej zamaskira (»zapacka«) znake osnovnega (primarnega) obolenja.

Kot vsako zdravilo imajo tudi antibiotiki lahko svoje stranske učinke. V praksi se pojavnost stranskih učinkov vse bolj zmanjšuje, saj so na voljo vedno bolj napredni produkti, ki povečajo možnost izbire za določeno žival in obolenje čim bolj primernega antibiotika. Najobičajnejši neželjeni učinki so povezani z vzdraženostjo prebavnega trakta (bruhanje, driska,...) in običajno izginejo po prenehanju dajanja antibiotika. O pojavu neželjenih učinkov, je potrebno o tem obvestiti veterinarja.

Povzeto po S.J. Ettinger, E.C. Feldman (Textbook of veterinary internal medicine)

"TESKI": http://www.teski.eu/